DOMOV

  

LOGNET

  

PLC

  

EMOBILEN

  

LONA

  
KONTAKT
   
      
 
         

ARHIV NOVIC SLA

2019     2018     2017     2016     2015     2014     2013     2012      

Prejsni mesec       Marec 2024       Naslednji mesec
Po To Sr Če Pe So Ne
26 27 28 29 1 2 3
4 5 6 7 8 9 10
11 12 13 14 15 16 17
18 19 20 21 22 23 24
25 26 27 28 29 30 31




051 350 410
stojangrgic@yahoo.com


RECA group
Smo kompetentni partner za oskrbo vaših C-elementov – z več kot 12.000 kvalitetnimi proizvodi, od vijakov do orodij. Z našim prilagodljivim servisnim in storitvenim paketom izpolnjujemo obljubljeno in vas na poti do uspeha spremljamo, podpiramo ter razbremenjujemo.


Prizadevanja k prepoznavanju potenciala logistične dejavnosti ob V. koridorju

Mag. Brigita Gajšek

V Sloveniji se že dlje časa na eni strani obljublja in na drugi strani pričakuje dolgoročna strategija logistike. Pričakovanje se izkorišča kot opravičilo za neukrepanje in vztrajanje pri obstoječih vzorcih. Slovenska logistika je ujeta v prostoru in času. Stalnica vsega ostajajo odlična geografska lega, Luka Koper ter V. in X. koridor z vsemi žulji, ki se nikakor nočejo zaceliti sami od sebe, zdravstvene oskrbe pa ni. Če bi šlo za reševanje problema zidanic, bi že zdavnaj poskrbeli za povezovanje, pridobivanje evropskega denarja in promocijo, kot si jo panoga zasluži. Za korak čez previsoko stopnico, gledano iz vidika nacionalne percepcije, je poleg celjenja žuljev potrebno povezovanje, informiranje o individualnih namerah, iskanje kompromisov, uporaba najsodobnejših tehnologij in agresiven skupen marketing.

Osredotočimo se na dogajanje ob V. koridorju, ki povezuje Barcelono z Kijevom. Poleg te glavne poti so del petega koridorja še tri veje, ki vodijo proti jadranskim pristaniščem ter ena, ki povezuje peti in četrti koridor v Bratislavi. V Sloveniji ena veja povezuje V. koridor z Luko Koper, v Budimpešti pa se odcepita dve veji, in sicer ena proti Reki in ena skozi Sarajevo proti pristanišču Ploče. Koridor obsega tako cestno, kot železniško omrežje ter letališča in pristanišča ter predstavlja najustreznejšo povezavo južno od Alp. Železniška proga vzdolž koridorja, ki je v relativno slabem stanju, potrebuje modernizacijo in nadgradnjo, cestne povezave pa so v večji meri dobre.

Kljub neodločnosti in omahovanju ključnih odločevalcev, metanju polen pod noge tistim, ki pa vseeno verjamejo v potencial in imajo ideje, ter postopnemu brisanju Slovenije iz seznama primarnih destinacij za umestitev velikih globalnih logistov, se v Sloveniji ne bi smeli tako zlahka predati. K reševanju problematike je potrebno pristopiti celostno. Poleg same prometne infrastrukture ima na ocenjen pomen koridorja velik vpliv tudi logistična infrastruktura in storitve, ki privabljajo tokove. Po mnenju dr. Semoliča (LENS Living LabÒ) so sodobna podjetja majhna in agilna. Podjetja se danes hitreje in pogosteje odločajo za selitve svojih kapacitet bliže strankam in posledično se morajo tudi občine in regije preobraziti v smislu privabljanja podjetij v svojo sredino in ne smejo videti financiranja svojega delovanja zgolj v napajanju iz nacionalnega proračuna in iz prodajanja zemljišč. Logistično infrastrukturo je potrebno prepoznati kot enako pomembno kot je komunalna ureditev gradbene parcele in inovativne storitve kot tiste, ki lahko naredijo V. koridor aktualnejši od bližnjih. Velik potencial se skriva v tako imenovanem javno zasebne partnerstvu, kateri omogoča ravno hitro umeščanje podjetij v lokalni prostor in njihove enako hitre umike iz njega. 

Primer dobre prakse v Vrtojbi

Stojan Grgič: »V okviru projekta iCON, ki je financiran iz EU skladov, nastaja skupina prevoznikov iz Slovenije in Italije, ki nameravajo na lokaciji Vrtojbe postaviti logistični konzorcij z imenom Golog. Na spletni strani http://www.golog.eu so vidni prvi rezultati združevanja in priprav za izvedbo projekta, ki se bo zaključil z gradnjo ustreznih skladiščnih površin ter pripadajočih servisnih objektov za intermodalno upravljanje s tovorom. V. koridor, ob katerem stoji tudi Vrtojba, ocenjujem kot regionalno in nacionalno pomembnega. Dobro prakso na tem področju bi bilo smiselno razširiti tudi na druge regije ob koridorju ter tako izkoristiti blagovne tokove, ki so na voljo ter privabiti nove. To je izziv in hkrati naloga vseh logistov ob tem koridorju ter priložnost za tiste, ki bodo dovolj korajžni in se bodo pridružili na tej začeti poti. Lokacije ob koridorju se morajo prepoznati kot medsebojno nekonkurenčne in kot zametki mreže logističnih centrov, ki bodo sposobni se odzivati tako na potrebe zunanjih strank kot tudi lokalnih in dodatno služiti lokalnim skupnostim.«

Pobude k usklajenemu delovanju tudi v Savinjski regiji

Na pobudo Razvojne agencije Savinjske regije je celjska Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru pristopila k oblikovanju smernic za celovit in trajnostno naravnan razvoj logistične dejavnosti v Savinjski regiji, skozi katero poteka V. koridor. Razmere namreč narekujejo temeljit premislek o učinkoviti trajnostni izrabi obstoječe infrastrukture in premišljeno načrtovanje ravnanja s prostorom in viri v prihodnosti, v smislu iskanja novih načinov privabljanja podjetij, dolgoročnega financiranja lokalnih skupnosti ter ustvarjanja prijetnega okolja za sobivanje prebivalstva in gospodarskih subjektov. Tovrstna prizadevanja presegajo zmožnosti posameznih občin ali podjetij in zahtevajo komunikacijo ter nove načine povezovanja, v smeri česar se je tudi prizadevalo v času trajanja projekta.

Projektna skupina Fakultete za logistiko, sestavljena iz raziskovalcev in diplomantov, je izsledke raziskave predstavila na oktobrskem posvetu Logistična dejavnost – regijski razvojni potencial, ki se je odvil v prostorih Fakultete za logistiko v Celju. Dogodek lahko štejemo med uspešne navkljub skromni udeležbi s strani županov in gospodarstvenikov.

Glavni potencial Savinjske regije predstavljajo njeni ljudje in njihova sposobnost sooblikovanja in zagovarjanja celovitih rešitev. Potrebne so namreč uspešno izvedene aktivnosti, ki bi v Savinjski regiji prispevale k blaginji občin in h krepitvi konkurenčnosti podjetij. Ugotovljeno je bilo, da je nekako potrebno preiti od ponavljajočih se posnetkov obstoječega stanja k načrtovanju in implementacijam.

Prisotni so v obširni razpravi izpostavili potrebo po prostorskem planu ter neobstoj strategije in nacionalnega programa R Slovenije za področje logistike. Poslovnežem težave povzroča pridobivanje strank na eni strani in vlagateljev za odlične poslovne ideje na drugi strani. Prisotni so nadalje ugotavljali, da so individualni napori prisotni, vendar jih je težko in zamudno spraviti v nacionalno resolucijo ali pa celo njihovo realizacijo zavirajo nasprotovanja lokalne konkurence. V slednih primerih bi bilo smiselno vključiti stroko, da poda mnenje in da se napreduje z rešitvami, ki so sprejemljivejše in dajejo več. Nihče ni zanikal potrebe po dogovarjanju med različnimi, z logistiko povezanimi deležniki na nivoju regije, so se pa vsi zavedli kako velik izziv je to za posameznike, ki bodo pri tem sodelovali. Sinergija med konkurenti je mogoča tudi na področju logistike in prav tako velja, da se skupaj doseže več. Enotna ugotovitev je bila tudi ta, da kapitala v savinjski regiji ni, bo pa na razpolago v večletnem finančnem okviru 2014-2020. Udeleženci so se strinjali s predlogom osnovanja projektne skupine, ki bi izdelala podlago za nadaljnje ukrepanje. Hkrati si je potrebno prizadevati, da bo tudi slovenska politika spoznala vseslovenski potencial logistike in pristopila k ustvarjanju pogojev za razvoj v regijah in državi. Ta trenutek pa bi morali v Savinjski regiji pričakati povsem pripravljeni.

Dekan Fakultete za logistiko izred. prof.dr. Bojan Rosi je o projektu izjavil sledeče: »Zelo me veseli, da je bila Fakulteta za logistiko, kot glavna in edina raziskovalno – izobraževalna inštitucija v Savinjski regiji, prepoznana in pozvana k delu na projektu Logistična dejavnost – Regijski razvojni potencial. Opravili smo še en pregled obstoječega stanja v logistični dejavnosti znotraj Savinjske regije. Razočaran sem nad slabim odzivom podjetij v regiji, saj smo k sodelovanju telefonsko pozvali več kot 1.000 podjetij in od tega prejeli manj kot 10% rešenih anketnih vprašalnikov, še manj podjetij pa se kasneje udeležilo posveta na Fakulteti za logistiko. V celjski regiji se izobražujejo logistični strokovnjaki, ki so usposobljeni za raziskovanje, vendar, če je odzivnost okolja slaba, pravih rezultatov raziskovanja ni. Pohvalil pa bi sodelujoče na projektu in vse, ki so se posveta udeležili, in ustvarili odlične pogoje za ponoven začetek iskanja celostnih rešitev. Na Fakulteti za logistiko premoremo kadrovski potencial, ki je kos logističnim izzivom današnjega časa, vendar je potrebno tudi povpraševanje na trgu. Če podjetja ne čutijo potrebe po izboljšanju svoje logistike in po povezovanju za doseganje sinergijskih učinkov z ostalimi podjetji na področju logistike znotraj regije in države, ima stroka zaprto pot k razvijanju rešitev, saj se moramo tudi sami obnašati gospodarno. Sodelovanje z Razvojno agencijo Savinjske regije je še en dokaz dobrega sodelovanja teorije s prakso, intelekta z uporabnostjo, vendar zgolj to, brez aktivnejšega vključevanja gospodarstva, ni dovolj za preskok od posnetka stanja k rešitvam in napredku.

Župan Mestne občine Celje Bojan Šrotje med drugim povedal: »Dejstvo je, da je slovenski trg majhen, kot je dejstvo tudi, da delujemo v času krize, ki razvoj upočasnjuje in ga postavlja pod težke izzive. Res je tudi, da slovenski logistični centri niso tehnološko najnaprednejši, če jih postavljamo ob bok tistim iz razvitejših držav. Vendar pa se moramo ob tem zavedati logističnega potenciala, ki ga s svojo osrednjo lego in pomembnimi transportnimi potmi nosi naša regija. Zato se moramo vsi subjekti, podjetniki, lokalne skupnosti in druge organizacije truditi k vzpostavitvi mreže, ki bo dolgoročno odpirala možnosti za razvoj vseh vpletenih in na ta način privabljala nov kapital ter posledično vzdigovala konkurenčnost naše regije kot celote. Vse to pa narekuje premišljeno, sistematično, ekonomično in vizionarsko ravnanje s prostorom, viri in informacijami. Gospodarna notranja povezava na celotnem območju Slovenije lahko zagotavlja lažje in boljše mednarodne povezave, kar pomeni da je nujno povezovanje tako transportnih kot gospodarskih subjektov oz. sistemov.«

Direktor Razvojne agencije Savinjske regije Janez Jazbec: »Sodelovanje s Fakulteto za logistiko, dekanom, študenti ter mag. Gajškovo mi je bilo izjemno zanimivo in kot se je izkazalo na današnjem posvetu tudi koristno. Vse tisto, kar se v praksi dogaja in naj bi se še dogajalo, je s strani fakultete zagotovo lahko strokovno podkrepljeno. Ker je razvojna institucija, ki jo vodim, zadolžena za spodbujanje razvoja v regiji in je geostrateška lega ena izmed primerjalnih prednosti regije, bomo v tej smeri sodelovali tudi naprej.«

Člani projektne skupine diplomanti FL UM Samo Jamnik, Katja Baškovič, Jerneja Mašera: »Projekt Logistična dejavnost - regijski razvojni potencial je bil zasnovan z namenom pregleda trenutnega stanja znotraj logistične dejavnosti v gospodarstvu in z željo prepoznati potrebe in napovedi podjetij, povezane z razvojem logističnega potenciala v Savinjski regiji s širšo okolico. Menimo, da slaba odzivnost in malo številčen odziv podjetij predstavljata odsev trenutne situacije slovenskega gospodarstva. S predstavitvijo izsledkov smo prisotne želeli spodbuditi k razmisleku, kje v zgodbi razvijanja logistične dejavnosti se vidijo in kakšen delež so pripravljeni prispevati k razvoju. Podobne raziskave bi priporočili tudi ostalim slovenskim regijam.«

Dr. Brane Semolič je med drugim za posvet zapisal: »Imamo skoraj vse mehanizme za podporo inovacijam, podjetništvu in razvoju gospodarstva, ki jih pozna razviti svet in sicer tehnološke centre, regionalne razvojne agencije, industrijske cone, industrijske grozde, tehnološke platforme, centre odličnosti, kompetenčne centre idr. Ali je vse to del naših dolgoročnih strategij in trajnostnih naporov, da razvijamo družbo znanja? Ali smo ponotranjili organizacijsko kulturo, ki je potrebna za doseganje teh ciljev in uspešno delovanje takšnih ali drugačnih tehnoloških centrov, regionalnih agencij? Če smo vse to naredili tako kot je treba, zakaj potem naša konkurenčna sposobnost pada?

Regionalna razvojna strategija ne more biti samo skupek občinskih in podjetniških projektov, ki jih predlagajo posamezne organizacije ali podjetja. Gre za potrebo po prepoznavi lastnih gospodarsko-razvojnih potencialov, določitvi s tem povezanih jasnih in usklajenih razvojnih prioritet, ki razvojno povezujejo tako, nosilce gospodarskega delovanja, kot subjekte regionalne logistične infrastrukture.«

Kam usmeriti napore za premike v logistični dejavnosti?

Poleg tega, da se čaka na razplet dogodkov okrog drugega tira in Luke Koper je potrebno po regijah ob koridorju prepoznati lasten potencial in ključne ter potencialne stranke. Pod drobnogled je potrebno postaviti urbanistične načrte na eni strani in potrebe logističnih akterjev na drugi strani, ob prisotnosti logistične stroke. Napori morajo biti usmerjeni v:

·         Prepoznavanje in mreženje ključnih deležnikov, ki bi morali pristopiti k oblikovanju celostno zasnovane strategije logistike v R Sloveniji;

·         združevanje/povezovanje v eni izmed spodnjih oblik:

-          združevanje logističnih podjetij na skupnih prostorih;

-          povezovanje znotraj dejavnosti (npr. prevozniki, logistični sektor);

-          regijsko povezovanje občin, logističnih podjetij, stroke in ostalih zainteresiranih za načrtovanje in promocijo logistike, ki postaja del osnovne ureditve stavbnega zemljišča;

-          medregijsko povezovanje na področju logistike, predvsem na taktične in strateškem nivoju (celovito načrtovati objekte in vsebine ob V. koridorju);

-          povezovanje na osnovi skupnih informacijskih rešitev.

·         zbliževanje logističnih in proizvodnih podjetij, ki bi se naj odrazilo v povečevanju deleža najemanja (outsourcing) logističnih storitev pri proizvodnih in trgovskih podjetjih;

·         premišljeno umeščanje logističnih objektov v prostor z upoštevanjem lege obstoječih objektov;

·         razvijanje intermodalnih vozlišč ob V. koridorju, kjer je to strokovno utemeljeno za potrebno;

·         iskanje novih, inovativnih storitev v logističnih podjetjih - ob povečevanju stopnje avtomatiziranosti obstoječih;

·         iskanje načinov za pomoč podjetjem pri posodabljanju logistične infrastrukture in tehnologije;

·        pogoste selitve proizvodnih podjetij naj bodo regiji in državi v izziv, da podjetjem ponudijo privlačno delovno okolje po meri 21. stoletja;

·        iskanje odgovora na vprašanje, kako je mogoče nemoteče za okolico izkoristiti potencial tovornega tranzita na V. koridorju;

premislek, kaj prinaša javno/zasebno partnerstvo in kako bi se to lahko vgradilo v okolje regije in države na celovit način. 

Avtor: BG

         
Vse pravice pridržane lognet © 2024

Postavitev spletnega mesta in gostovanje PROLOG d.o.o., Logatec 1990 - 2024
Brez sejnih piškotov ta spletna stran ne more delovati pravilno